ZBIRKE Moderne galerije

Zbirke Moderne galerije so dosegljive na spletnem naslovu zbirke.mg-lj.si, ki je v fazi razvoja in postopnega dopolnjevanja umetniških del iz naših zbirk.

 

 

Moderna galerija hrani nacionalno zbirko slovenske umetnosti 20. stoletja (slikarsko, kiparsko, zbirko grafik in risb, fotografsko zbirko in zbirko videa in elektronskih medijev) in zbirko del drugih narodov nekdanje Jugoslavije. Nacionalna zbirka predstavlja osnovne točke v razvoju tradicije slovenske moderne in sodobne umetnosti od začetka 20. stoletja naprej. Zbirke v Moderni galeriji niso togo ločena polja, marveč se dinamično povezujejo in kombinirajo.

 

 

SLIKARSTVO

Moderna galerija hrani 1301 slik, od katerih so bile vse najpomembnejše že večkrat predstavljene v nizu stalnih postavitev ali v okviru različnih, predvsem retrospektivnih in preglednih razstav.

 

 

 

KIPARSTVO

Kiparski fond Moderne galerije obsega 502 skulpturi. Tako kot najpomembnejše slike so bili tudi vsi ključni in reprezentančni kipi že večkrat predstavljeni in publicirani.

 

 

GRAFIKA

Moderni galeriji je uspelo zbrati 3079 grafičnih listov domačih in tujih umetnikov. Njihovi najpomebnejši (slovenski) avtorji so: Božidar Jakac, Veno Pilon, Franjo Stiplovšek, Avgust Černigoj, Tone Kralj, Miha Maleš, Nikolaj Pirnat, Riko Debenjak, Maksim Sedej, Zoran Mušič, Lojze Spacal, France Mihelič, Marij Pregelj, Vladimir Lamut, Marjan Pogačnik, Karel Zelenko, Vladimir Makuc, Bogdan Borčić, Jože Ciuha, Štefan Planinc, Janez Bernik, Šuštaršič Marko, Tinca Stegovec, Adriana Maraž, Andrej Jemec, Zmago Jeraj, Valentin Oman, Kiar Meško, Metka Krašovec, Gorazd Šefran, Lojze Logar, Bojan Gorenec, Zora Stančić.

 

 

RISBA

V petdesetih letih je bilo v Moderni galeriji zbranih 11.069 risb. Največ jih je galerija pridobila z dvema tudi sicer najobsežnejšima donacijama leta 1986 (volilo Marja Preglja) in leta 1996 (donacija Mile Kačičeve - risbe Jakoba Savinška).

 

 

FOTOGRAFIJA

Fotografska zbirka Moderne galerije (MG) je bila ustanovljena leta 1991 skupaj z oddelkom za fotografijo. Pred tem je gradivo, pomembno za zbirko, prišlo v MG z zapuščinami nekaterih slikarjev, ki so se fotografiji posvečali ljubiteljsko (Rihard Jakopič, Matej Sternen, Gojmir Anton Kos), hranjeno pa je bilo med hemeretečnim gradivom ali v fotodokumentaciji MG. Z ustanovitvijo zbirke je MG pričela s sistematičnim zbiranjem, hranjenjem in preučevanjem del slovenskih fotografov 20. in zdaj tudi 21. stoletja. Z odkupi in donacijami smo do zdaj pridobili okoli 4.000 fotografij 150 avtorjev in več tisoč negativov. Vsebina zbirke je po eni strani tesno prepletena z raziskovalnim delom oddelka za fotografijo in se deloma kaže v katalogih razstav, ki jih je oddelek doslej pripravil, po drugi strani pa ritem in obseg novih pridobitev, med katerimi je vse več del sodobnih fotografov, pogojuje tudi višina sredstev Ministrstva za kulturo RS, namenjena odkupom. Zbirka je prepoznavna po obsežni zastopanosti fotografij zlasti Leona Dolinška, Tomaža Gregoriča, Franca Ferjana, Stojana Kerblerja, Frana Krašovca, Janeza Marenčiča, Slavka Smoleja in Lojzeta Spacala, katerih razstave smo v preteklosti uresničili; z razmeroma številnimi deli so v njej navzoči tudi drugi najvidnejši predstavniki 20. stoletja: Božidar Dolenc, Ivan Dvoršak, Stane Jagodič, Zmago Jeraj, Peter Kocjančič, Jože Kološa - Kološ, Milan Pajk, Tone Stojko, medtem ko so drugi pomembni predstavniki zlasti srednje in mlajše generacije zastopani s posamičnimi deli ali celotami, med njimi Dragan Arrigler, Goran Bertok, Boris Gaberščik, Lado Jakša, Tanja Lažetić, Borut Peterlin, Tihomir Pinter, Tone Rački, Bojan Radovič, Klavdij Sluban, Aleksandra Vajd in drugi, ki so prispevali in prispevajo v zakladnico fotografije na Slovenskem. Večina fonda zbirke je digitalno preslikana, fotografije in negativi pa so hranjeni po sodobnih muzeoloških standardih.

 

 

MEDIJSKA UMETNOST, VIDEO, MEDMREŽNI PROJEKTI
Zbirka medijske umetnosti nastaja na temelju odkupov avtorskih videov, filmov, instalacij gibljivih slik in medmrežnih projektov. Obsega reprezentativna dela zgodovine medijske umetnosti v slovenskem kulturnem prostoru in je, kljub zaenkrat še skromnemu številu del, generacijsko, izrazno in tehnološko raznovrstna.

 

 

MEDNARODNE ZBIRKE

Zbirka del drugih narodov nekdanje Jugoslavije
Moderna galerija hrani tudi zbirko 136 del (slike, skulpture, grafiko) umetnikov 20. stoletja z območja nekdanje Jugoslavije; med njimi pomembne stvaritve avtorjev, kot so Jovan Bijelić, Dušan Džamonja, Oton Gliha, Ljubo Ivančić, Frano Kršinić, Petar Lubarda, Nikola Martinoski, Ivan Meštrović, Peđa Milosavljević, Milo Milunović, Frano Šimunović, Miroslav Šutej, Marino Tartaglia, Rudolf Valdec, Vladimir Veličković in Lazar Vozarević.

 

 

MEDNARODNA ZBIRKA ARTEAST 2000+

Najmlajša izmed zbirk, Arteast 2000+, pa je pionirska zbirka vzhodnoevropskih povojnih avantgardnih del od začetka šestdesetih let do danes, ki jih postavlja tudi v dialog z zahodno umetnostjo. Mednarodna zbirka Arteast 2000+ temelji na dialogu med deli ključnih zahodnih in vzhodnih umetnikov in predstavlja vrsto pomembnih, a dolgo neznanih ali prezrtih umetnikov iz Vzhodne Evrope. Zbirke v Moderni galeriji niso togo ločena polja, marveč se dinamično povezujejo in kombinirajo.

 

Mednarodna zbirka Arteast 2000+ se je začela oblikovati v devetdesetih letih 20. stoletja pod strokovnim vodstvom direktorice Moderne galerije Zdenke Badovinac in njenih svetovalcev Viktorja Misiana, Piotra Piotrowskega, Haralda Szeemanna in Igorja Zabela. Do ustanovitve te zbirke je Moderna galerija sistematično zbirala le dela slovenskih modernih in sodobnih umetnikov, v novih družbenih in političnih razmerah pa se je izoblikovala močna potreba, da se nacionalni zbirki pridruži zbirka del tujih umetnikov, ustanova pa s tem svoje delo zastavi še bolj mednarodno.

Zbirka Arteast 2000+ temelji pretežno na delih vzhodnoevropskih neoavantgardnih umetnikov. Poleg tega vsebuje tudi dela nekaterih pomembnih zahodnih umetnikov, ki sodijo med pridobitve iz časa intenzivnega mednarodnega odpiranja Moderne galerije v devetdesetih letih; nekaj teh del je bilo odkupljenih sočasno z glavnino ostalih del v začetku zadnjega desetletja. Namen zbirke Arteast 2000+ je ustvarjati dialog Vzhodnega prostora z drugimi prostori, zato je bil naslov njene prve javne predstavitve leta 2000 »Umetnost Vzhodne Evrope v dialogu z Zahodom«.

Za inavguracijo zbirke, ki je bila leta 2000 v še neobnovljeni stavbi na Metelkovi, je Moderna galerija uspešno izkoristila čas Manifeste v Ljubljani ter navdušila domačo in mednarodno strokovno javnost. Od takrat je zbirka v različnih postavitvah gostovala po svetu (v Innsbrucku kot spremljevalni dogodek srečanja vzhodnoevropskih ministrov za kulturo leta 2001; v Karlsruheju v Centru za medijske umetnosti ZKM leta 2002; v Skopju v galeriji Čifte Amam leta 2002; ožji izbor del pa je bil predstavljen v Moderni galeriji leta 2004). Posamezna dela iz zbirke so nenehno prisotna na številnih mednarodnih razstavah po svetu.

Zbirka Arteast 2000+ bo stalno razstavljena v stavbi Moderne galerije na Metelkovi 22, ko bo ta obnovljena. Že od ustanovitve zbirke pa Moderna galerija pripravlja serijo Arteast razstav, ki se tako kot zbirka ukvarjajo z raznimi procesi redefiniranja zgodovine (Form-Specific, 2003; 7 grehov: Ljubljana - Moskva, 1995; Prekinjene zgodovine, 2006; Zbirka Arteast 2000+23, 2006; Šengenske ženske, 2008).

 

 

ARHIV SKUPINE OHO

Digitalizacija idej je bil projekt za digitalizacijo arhivov konceptualnih umetniških praks med leti 2011 in 2012, pri katerem so sodelovali Moderna galerija (Ljubljana, Slovenija), Muzej za sodobno umetnost (Zagreb, Hrvaška), Muzej za sodobno umetnost Vojvodina (Novi Sad, Srbija) in Muzej za moderno umetnost (Varšava, Poljska). V okviru projekta je Moderna galerija digitalizirala in opremila 477 arhivskih materialov umetniške skupine OHO.