+MSUM | KONFERENCA | ŠOLA in MUZEJI v evropskem letu kulturne dediščine

 

Konferenca bo potekala med 23. in 24. marcem 2018 na več prizoriščih v središču Ljubljane, v ustanovah Muzejske ploščadi Metelkova v predelu Tabor. Več informacij in navodila za aktivne udeležence na spletni strani www.šolainmuzeji.si

 

 

Program konference [PDF]

Petek 23. marec 2018

08.15 – 09.00 REGISTRACIJA UDELEŽENCEV IN KAVA DOBRODOŠLICE

09.00 – 09.30 OTVORITEV KONFERENCE IN POZDRAVNI NAGOVORI

Štefan Krapše, organizacijski vodja posveta, EDUCA izobraževanja, red. prof. dr. Metoda Kemperl, programski vodja, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, red. prof. Jovana Milutinović, Filozofski fakultet Univerzitet u Novem Sadu, dr. Tamara Kisovar Ivanda, Sveučilište u Zadru, dr. Andreja Barle Lakota, državna sekretarka Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Anton Peršak, minister za kulturo

 

09.30 – 11.00 PLENARNA PREDAVANJA 1. del

mag. Natalija F. Kocjančič, Zavod RS za šolstvo: Vpliv umetnosti v vzgoji in izobraževanju otrok in mladostnikov

doc. dr. Tamara Kisovar Ivanda, Sveučilište u Zadru – Odjel za izobrazbu učitelja i odgojitelja: Suradnja muzeja i škole iz perspektive učeničkog doživljaja muzeja

red. prof. Jovana Milutinović, Filozofski fakultet Univerziteta u Novem Sadu: Vaspitno-obrazovna praksa u muzeju u svetlu kritičke pedagogije

11.00 – 11.30 Odmor

 

11.30 – 13.30 PREDSTAVITEV REFERATOV PO SEKCIJAH

A. Učni načrti in kulturna dediščina v muzejih

Andrejka Kramar, OŠ Žirovnica: MUZEJI - MOST MED PRETEKLOSTJO IN KULTURNO ZAVESTJO UČENCEV

Anita Kaube, OŠ Franca Lešnika-Vuka Slivnica pri Mariboru: SODELOVANJE MED ŠOLO IN MUZEJEM

Dragan Kiurski, Narodni muzej Kikinda: JAČANJE KOMPETENCIJA PROSVETNIH RADNIKA – SEMINAR „UČIMO U MUZEJU“

Nikolina Mađar, Hrvatski povijesni muzej: DIDAKTIČKO OBLIKOVANJE EDUKATIVNIH PROGRAMA HRVATSKOG POVIJESNOG MUZEJA

Anica Šuster, OŠ in vrtec Sveta Trojica: ZGODOVINA PRI NAS DOMA

Renata Lemut, OŠ Šturje: GALERIJA IN ESTETSKA OBČUTLJIVOST OTROK

 

B. Medpredmetno povezovanje v šolah in muzejih

Bernarda Podlipnik, Zavod Sv. Stanislava; Škofijska klasična gimnazija Ljubljana Šentvid: USTVARJALNA KRIŽIŠČA MED ŠOLO IN MUZEJEM

Brigita Strnad, Umetnostna galerija Maribor: NA RAZSTAVO SODOBNE UMETNOSTI V OKVIRU RAZLIČNIH UČNIH PODROČIJ; PRIMER UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR

Darija Golob Malenšek, III. Gimnazija Maribor: OD PERESA DO INTERNETA

Klavdija Jarc Bezlaj, Glasbena šola Jesenice: TRŽNICA NA STARI SAVI

Kosjenka Laszlo Klemar, Tehnički muzej Nikola Tesla Zagreb: MUZEJ@ŠKOLE / IZ PERSPEKTIVE PEDAGOŠKE DJELATNOSTI TEHNIČKOG MUZEJA NIKOLA TESLA

Ksenija Mulej, ZA.POLIS, zadruga za kulturo z.o.o. Vrhnika: PREPLET NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE – primer medpredmetnega povezovanja na razstavi moja Ljubljanica

 

C. Kulturna dediščina in oblikovanje identitete

doc. dr. Diana Nenadić-Bilan, Sveučilište u Zadru - Odjel za izobrazbu učitelja i odgojitelja: PRVA ISKUSTVA PREDŠKOLSKE DJECE U MUZEJU

dr. Jasna Paradiž, zasebna raziskovalka: BIOLOGIJA PELODNIH ZRN V DEDIŠČINSKI ZNANOSTI

Nataša Majetič, OŠ Simona Jenka Smlednik: KULTURNA DEDIŠČINA NAŠEGA KRAJA

Selma Širca, Gimnazija Gian Rinaldo Carli Koper: KAKO VKLJUČITI ŠOLSKE MUZEJSKE ZBIRKE V IZOBRAŽEVALNI IN KULTURNI KONTEKST

doc. dr. art. Marina Đira, Sveučilište u Zadru - Odjel za izobrazbu učitelja i odgojitelja: UČENIČKA REDEFINICIJA STAROHRVATSKOG PLETERA

Marjetka Pivec, Vrtec Medvode: LJUDSKO IZROČILO V VRTCU

Marjetka Žnidarec, JZ Otroški vrtec Šmarje pri Jelšah: SPOZNAVANJE KULTURNE DEDIŠČINE DOMAČEGA KRAJA

 

D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi in posebnosti pri spoznavanju kulturne dediščine

Anja Poštrak, Gorenjski muzej Kranj: PEDAGOŠKI PROGRAM OB OBČASNI RAZSTAVI V ROKI PUŠKICA, DOMA PA LJUBICA: LETO 1917 NA FRONTI IN V ZALEDJU GORENJSKE

Ivana Vlajkov, Srednja mašinska škola Novi Sada: ŠTITOVI

Gregor Markelj, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana: SODELOVANJA NA SREDINI

Jelena Jovanović, Arheološki muzej u Splitu, Željka Zorić, Prirodoslovno-matematički fakultet u Splitu: MATEMATIKA + ARHEOLOGIJA = MATEMATIČARI U MUZEJU

Doroteja Rušnik Stramšak, Šolski center Slovenske Konjice-Zreče: VOZLANA VODA

Vida Koporc, Ministrstvo RS za kulturo: KAKO SREDNJEŠOLCEM PRIBLIŽATI MUZEJ?

Michel Mohor, Narodna galerija Ljubljana: METODOLOGIJA HEARME

13.30 – 14.15 Odmor

 

14.30 – 16.30 ŠTUDIJA PRIMERA Narodni muzej Slovenije kot avtentično učno okolje s predstavitvijo njihovih pedagoških programov in inovativnih pristopov, ki jih uporabljajo v vzgojno-izobraževalnem procesu za spodbujanje poglobljenega spoznavanja in razumevanja kulturne dediščine

 

PREDSTAVITEV PLAKATOV bo potekala v konferenčnem preddverju (na lokaciji Ministrstva RS za kulturo) med 8.30 in 14.00 uro.

19.45… Večerno druženje s posebnim programom

 

Sobota, 24. marec 2018

08.30 – 10.00 PLENARNA PREDAVANJA 2. del

red. prof. dr. Metoda Kemperl, programski vodja posveta, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani: Slovenska osnovna šola in umetnostni muzeji

dr. Željka Miklošević, Filozofska fakulteta Sveučilište u Zagrebu-Katedra za muzeologijo: Važnost škole i školaraca za muzeje

doc. ddr. Verena Vidrih Perko, Gorenjski muzej: O vlogi kulturne dediščine pri oblikovanju identitete in pomenu konvivalnih znanj, ki jih muzeji posredujejo

10.00 – 10.15 Odmor

 

10.30 – 12.30 PREDSTAVITEV REFERATOV PO SEKCIJAH

A. Učni načrti in kulturna dediščina v muzejih

Tanja Stergar, Srednja šola Domžale: POUK ZGODOVINE NA TERENU – MUZEJI, MESTNA JEDRA, CERKVE, GRADOVI

Lorka Lončar Uvodić, Muzeji Hrvatskog Zagorja-Muzej krapinskih neandertalaca: TERENSKA NASTAVA U MUZEJU KRAPINSKIH NEANDERTALACA

Bojana Aristovnik, Zgodovinski arhiv Celje: CEHOVSKA DELAVNICA V ZGODOVINSKEM ARHIVU CELJE

Tine Strmšek, III. Gimnazija Maribor: POZABLJENA KULTURNA DEDIŠČINA HITLERJEVIH ROVOV POD NEKDANJIM TAM-OM V MARIBORU

Zorica Babić, Arheološki muzej u Zagrebu: ARHEOLOŠKA BAŠTINA U NASTAVI

Doc. dr. Vanja Kiswarday, Karmen Drljić, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem: PRIBLIŽEVANJE KULTURNE DEDIŠČINE OTROKOM S POSEBNIMI POTREBAMI, KOT PRILOŽNOST ZA ŠTUDENTE PEDAGOŠKIH SMERI

Vida Pust Škrgulja, Muzej Ivanič-Grada: DELO Z DIJAKI NA POTI USTANOVITVE MUZEJA

 

B. Medpredmetno povezovanje v šolah in muzejih

mag. Maja Novak, OŠ Preserje pri Radomljah: GLEDAM SLIKO, VIDIM ZGODBO

Martina Motl, Srednja šola Domžale: NARODNA GALERIJA-PRIPRAVA PRI POUKU LIKOVNE UMETNOSTI NA OGLED STALNE ZBIRKE

Nadja Blatnik, Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik: IMPRESIONISTIČNE SLIKE KOT NAVDIH PISANJA POEZIJE

Nina Stopar, Srednja šola Domžale: A. T. LINHART - PRI SLOVENŠČINI IN V MUZEJU

doc. dr. Sarita Vujković, Muzej savremene umjetnosti Republike Srpske Banja Luka: INTERDISCIPLINARNI PRISTUPI U KREIRANJU EDUKATIVNIH SADRŽAJA U MUZEJU – PRIMJER MUZEJA SAVREMENE UMJETNOSTI RS U BANJA LUCI

Barbara Arzenšek, Gimnazija Celje: CELEIA V LIKOVNI PODOBI

Mateja Drnovšek, OŠ Polje Ljubljana: ZGODOVINSKO, ŠPORTNO IN NARAVOSLOVNO ODKRIVANJE SLOVENSKE KULTURNE DEDIŠČINE

 

C. Kulturna dediščina in oblikovanje identitete

Špela Križaj, OŠ Simona Jenka Smlednik: KULTURNA IDENTITETA SKOZI LOKALNO KULTURNO DEDIŠČINO

Nataša Martinuč, Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina: 100 LET POZNEJE - MIR?

Mag. Nataša Robežnik, Muzej novejše zgodovine Ljubljana: SODELOVALNO UČENJE PRI RAZISKOVANJU ZGODOVINE SLOVENSKEGA 20. STOLETJA

Petra Korenjak Marčun, OŠ Naklo: DELA IVANE KOBILCE ZAŽIVE MED UČENCI

doc. dr. Rajka Bračun Sova, Slovenska Univerza za tretje življenjsko obdobje: UMETNOSTNOZGODOVINSKE PREFERENCE PRI STAREJŠEM MUZEJSKEM OBČINSTVU

Stanislava Jovanović, Galerija Matice Srpske Novi Sad: UMETNIČKO NASLEĐE I ULOGA MUZEJA U FORMIRANJU IDENTITETA KOD MLADIH – PRIMER GALERIJE MATICE SRPSKE U NOVOM SADU

 

D. Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi in posebnosti pri spoznavanju kulturne dediščine

Ana Knežević, III.gimnazija Beograd & Muzej afričke umetnosti: EDUKACIJA I ANIMACIJA MUZEJA AFRIČKE UMETNOSTI U BEOGRADU KAO PROŠIRENO POLJE PREDŠKOLSKOG, ŠKOLSKOG, FAKULTETSKOG I NEFORMALNOG OBRAZOVANJA

izr. prof. dr. Raša Urbas, dr. Urška Stankovič Elesini, Naravoslovno tehniška fakulteta, Oddelek za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Ljubljana: ZGODOVINA NA OTIP SLEPIM IN SLABOVIDNIM

Uršula Kavalar Pobegajlo, CŠOD Ljubljana: PO POTI KULTURNE DEDIŠČINE ŽIROVNICA Z UPORABO MOBILNE APLIKACIJE »MISIJA CŠOD«

Vesna Širec, Vrtec Borisa Pečeta Maribor: IZ PRAKSE ZA PRAKSO

Jožica Trateški, Muzej novejše zgodovine Celje: OTROŠKI MUZEJ HERMANOV BRLOG: INOVATIVNO IN AKTIVNO IZ PRETEKLOSTI V PRIHODNOST

Mag. Željka Susić, Tiflološki muzej Zagreb: QR KOD KAO OBLIK KOMUNIKACIJE S PUBLIKOM

12.30 – 13.15 Odmor

 

13.15 – 14.30 OMIZJE: Muzej kot prostor spodbudnega učnega okolja (kot muzejsko-pedagoške vzporednice med šolami in muzeji v Sloveniji, Srbiji, Hrvaški in BIH)

 

15.00 – 16.30 ŠTUDIJA PRIMERA: Slovenski šolski muzej kot avtentično učno okolje s predstavitvijo njihovih pedagoških programov in inovativnih pristopov, ki jih uporabljajo v vzgojno-izobraževalnem procesu za spodbujanje poglobljenega spoznavanja in razumevanja kulturne dediščine

 

16.30 – 16.45 SKLEPNE UGOTOVITVE IN ZAKLJUČEK KONFERENCE

 

 

Namen konference

  • Skrbna pedagoška priprava otrok v vrtcu oziroma v šoli na obisk muzeja na eni ter prilagojeni pedagoško/didaktični pristopi s strani muzejskih kustosov/pedagogov na drugi strani postajajo v sodobni muzejski pedagogiki ključ do uspešnega sodelovanja med vzgojno-izobraževalnimi ustanovami in muzeji.
  • Kvalitativni dvig muzejsko-pedagoške teorije in prakse ter iskanje medsebojnih sinergij med vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami ter muzeji in galerijami je temeljni namen in hkrati ambicija te edinstvene konference, ki v letu 2018 v drugi izvedbi dobiva tudi mednarodno razsežnost!

 

Osrednji vsebinski sklopi posveta

Na posvetu so predvideni štirje sklopi, znotraj katerih bodo prispevki razvrščeni. Teme, ki nas bodo še posebej zanimale so tako naslednje:

  • Učni načrti in kulturna dediščina v muzejih (povezave in analize na ravni učnih ciljev, vsebin, metod in oblik dela, pomen tacitnega znanja, izkustveno učenje, konstruktivizem, …)
  • Medpredmetno povezovanje v šolah in muzejih (povezave na ravni učnih ciljev in vsebin, nadgrajevanje znanja, …)
  • Kulturna dediščina in oblikovanje identitete (osebna, lokalna in nacionalna identiteta, osebnostni razvoj, …)
  • Sodobni muzejsko-pedagoški pristopi in posebnosti pri spoznavanju kulturne dediščine.

 

Ameriški filozof in pedagog John Dewey (1859–1952), ki v zadnjem času bolj poglobljeno zanima tudi slovenske raziskovalce pedagogike, je v povezovanju šole z ustanovami, kot so muzeji in knjižnice, videl »združitev vsega, kar je edukacijsko«. Kot predstavnik pragmatistične pedagoške smeri, je šolo videl kot obliko aktivnega učenja, ki naj bo čim bolj življenjsko (smiselno), v to filozofijo izobraževanja pa je vključil tudi muzej. Brez muzeja si Dewey ni predstavljal »edukacije, ki bo pri vseh oblikovala sposobnosti za življenje v demokratični družbi in za oblikovanje demokratične družbe«. Deweyju se je zdelo medinstitucionalno sodelovanje temeljno za relevantno, z življenjem in ne samo s poklicem povezano učenje, saj je v šoli »veliko skrajno nepomembnih učnih vsebin«, ki so »polne naučenih dejstev, ki sploh niso dejstva, in se jih je pozneje treba odučiti«, nasprotno pa so v knjižnicah in muzejih »zbrani, vzdrževani in urejeni najboljši viri preteklosti«. Tem virom preteklosti danes rečemo kulturna dediščina.

 

Med sodobne pedagoške izzive v teoriji in praksi gotovo sodi institucionalno partnerstvo – povezovanje ustanov predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, gimnazijskega ter poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja pa tudi izobraževanja odraslih s kulturnimi in z drugimi ustanovami, kjer je moč priti v stik s kulturno dediščino. Namen takega povezovanja je kakovostnejša vzgoja in izobraževanje. Med temi ustanovami velja posebej poudariti muzeje (v najširšem pomenu besede). Po zaslugi slovenskih muzejev so učiteljem možnosti, ki jih za uresničevanje ciljev kurikuluma nudi muzej, že dodobra znane. Tudi zapis v Beli knjigi o vzgoji in izobraževanju v RS, da je eden izmed splošnih ciljev vzgoje in izobraževanja »zagotavljanje sodelovanja med vzgojno- izobraževalnimi ustanovami in širšim okoljem« ter pogoste omembe muzejev in kulturne dediščine v učnih načrtih (v kontekstu ciljev, vsebin ali didaktičnih priporočil oz. strategij poučevanja) na vseh ravneh izobraževanja, napotujejo učitelje na pogosto obiskovanje muzejev. Kljub temu pa statistični podatki o komplementarnosti poučevanja kažejo, da tovrstno sodelovanje še ni izkoriščeno v zadostni meri.

 

Danes v Sloveniji pravih raziskav o pomenu in vplivu obiskovanja muzejev kot avtentičnih kulturnih okolij na vzgojo in izobraževanje pravzaprav nimamo, zato smo se odločili za strokovni posvet oz. konferenco, ki je namenjena tako učiteljem na vseh ravneh izobraževanja kot kustosom muzejev in drugih inštitucij, ki ohranjajo kulturno dediščino in se na kakršenkoli način ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem.

 

Konferenčni organizator in soorganizatorji

Organizator konference je EDUCA Izobraževanje; soorganizatorji pa so:

  • Zavod RS za šolstvo
  • Univerzitet Novi Sad - Filozofski fakultet, Odsek za pedagogiju
  • Sveučilište u Zadru, Odjel za izobrazbu učitelja i odgojitelja
  • Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, Katedra za muzeologiju – Odjel za informacijske i komunikacijske znanosti
  • Narodni muzej Slovenije
  • Slovenski etnografski muzej
  • Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije
  • Slovenski šolski muzej
  • Slovensko muzejsko društvo
  • Moderna galerija plus Muzej sodobne umetnosti Metelkova
  • ICOM international Council of museums Bosnia Herzegovina

Educa izobraževanje se že 26 let uspešno posveča organizaciji izobraževalnih dogodkov. Še posebej izobraževanju na področju vzgoje in izobraževanja. V teh letih smo izvedli okoli 240 seminarjev, posvetov, konferenc in delavnic s preko 720 uglednimi predavatelji ter z okoli 11.400 zadovoljnimi udeleženci.

 

Predavatelji

Konferenca bo potekala v obliki plenarnih predavanj in strokovnih ter znanstvenih referatov v sekcijah. Dobrodošle so tudi predstavitve plakatov/poster prezentacije. Vabljene plenarne predavateljice bodo:

  • Dr. Metoda Kemperl, programski vodja posveta, redna profesorica za umetnostno zgodovino na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani; je koordinatorica podiplomskega študija muzejske pedagogike; na predavanju bo spregovorila O slovenski osnovni šoli in umetnostnih muzejih
  • Dr. Tamara Kisovar Ivanda, predavateljica na Sveučilišču v Zadru – Oddelek za izobraževanje učiteljev in vzgojiteljev. Spregovorila bo o Sodelovanju muzeja in šole iz perspektive učenčevega doživljanja muzeja
  • Dr. Jovana Milutinović, redna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Novem Sadu. Spregovorila bo o Vzgojno-izobraževalni praksi v muzeju v luči kritične pedagogike
  • Dr. Željka Miklošević, postdoktorandka na Filozofski fakulteti Sveučilišča v Zagrebu-Katedra za muzeologijo. Spregovorila bo o Pomenu šole in učencev za hrvaške muzeje
  • Mag. Natalija F. Kocjančič, pedagoška svetovalka za likovno vzgojo na Zavodu RS za šolstvo. Spregovorila bo o Vplivu umetnosti v vzgoji in izobraževanju otrok in mladostnikov
  • Doc. ddr. Verena Vidrih Perko, arheologinja in muzeologinja, muzejska svetnica Gorenjskega muzeja, sodelavka oddelka za arheologijo in soustanoviteljica doktorskega študija heritologije na FF UL. Spregovorila bo O vlogi kulturne dediščine pri oblikovanju identitete in pomenu konvivalnih znanj, ki jih muzeji posredujejo.

Nabor prijavljenih in izbranih predavateljev v sekcijah ter avtorjev plakatov bomo objavili naknadno po izteku roka za prijavo in izbor.

 

V okviru konference bosta organizirana obiska (in vodena ogleda) Narodnega muzeja Slovenije (nova stalna razstava) in Slovenskega šolskega muzeja, kjer nam bodo podrobneje predstavili njihova muzeja kot avtentični učni okolji, njihove pedagoške programe in inovativne pristope, ki jih uporabljajo v vzgojno-izobraževalnem procesu za spodbujanje poglobljenega spoznavanja in razumevanja kulturne dediščine.

 

Ker ima konferenca mednarodni značaj bodo uradni jeziki slovenski, hrvaški in srbski ter uradni jeziki BIH (bosanski, srbski in hrvaški jezik) brez prevajanj. Bomo pa kajpak v konferenčnih gradivih zagotovili povzetke v slovenskem jeziku za tuja ter povzetke v srbskem oz. hrvaškem jeziku za slovenska predavanja.

 

Lokacija, termin in trajanje posveta

Konferenca se bo pričela v petek, 23. marca ob 9.30 ter nadaljevala in zaključila v soboto 24. marca okoli 16.00 ure. Lokacije konference bodo na več prizoriščih v središču Ljubljane in sicer v ustanovah Muzejske ploščadi Metelkova v predelu Tabor (Narodni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Zavod za varstvo kulturne dediščine ter v konferenčnih dvoranah Hotela Park). Vodeni ogledi pa bodo potekali prav tako v centru Ljubljane – v Narodnem muzeju Slovenije ter v Slovenskem šolskem muzeju. Zainteresirani za prenočevanje boste našli natančnejše informacije o ugodnejših konferenčnih prenočitvah.