POLETNA ŠOLA | Konstrukcije utopije – vzhodnoevropske avantgarde in njihova dediščina
24. avgust 2018 — 31. avgust 2018 | Rok za prijavo: 01. marec 2018
#

Skupina OHO, Videc vodi slepe, 1970, del projekta Grupno šolanje v Čezsoči, čb fotografija, z dovoljenjem: Moderna galerija, Ljubljana

 

POLETNA ŠOLA

Konstrukcije utopije – vzhodnoevropske avantgarde in njihova dediščina

Moderna galerija plus Muzej sodobne umetnosti Metelkova, MG+MSUM

24.–31. avgust 2018, Ljubljana, Slovenija

 

Moderna galerija v Ljubljani najavlja poletno šolo z naslovom »Konstrukcije utopije – vzhodnoevropske avantgarde in njihova dediščina« v avgustu 2018.

 

Šola je namenjena podiplomskim študentom in drugim, ki delujejo na polju umetnosti in jih zanima vzhodnoevropska umetnost. Program bo obravnaval muzealizacijo, interpretiranje in predstavljanje vzhodnoevropske umetnosti. Poudarek bo še zlasti na raznih temah in značilnostih vzhodnoevropske avantgardne umetnosti, njenem vplivu na sodobno umetnost v vzhodnoevropskih državah in odnosu med umetnostjo in družbo v teh državah v 20. stoletju.

 

Poletna šola bo trajala en teden. Predavanja bodo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, ki hrani prvo zbirko vzhodnoevropske umetnosti Arteast 2000+. Zbirka vključuje dela umetnikov, kot so Marina Abramović, Ilya Kabakov, Komar & Melamid, Neue Slowenische Kunst s skupinami Laibach, Irwin in Gledališče sester Scipion Nasice, Mladen Stilinović, Kazimir Malevič iz Beograda in drugi. V več kot sedemnajstih letih od nastanka te zbirke je Moderna galerija priredila več zelo odmevnih razstav v okviru serije z naslovom Razstave Arteast 2000+. Trenutno snujemo naslednjo razstavo v nizu z delovnim naslovom »Jugoslovanske avantgarde od dvajsetih do začetka devetdesetih let 20. stoletja v dialogu z ruskimi avantgardami«. Poleg tega se bo naslednja izdaja trienala Moderne galerije U3 tematsko navezovala na vzhodno- in srednjeevropska vprašanja in teme.

 

Poletno šolo bosta vodila Boris Groys, eden najvidnejših teoretikov in kustosov vzhodnoevropske umetnosti, še zlasti ruske, profesor ruskih in slovanskih študij na New York University in višji raziskovalec na Staatliche Hochschule für Gestaltung Karlsruhe, in Zdenka Badovinac, direktorica Moderna galerije, kustosinja, avtorica besedil in iniciatorka zbirke Arteast 2000+. Program bo obsegal predavanja in delavnice, ki jih bodo vodili strokovnjaki za vzhodnoevropsko umetnost, vključeval pa bo tudi ekskluziven dostop do zbirke Arteast 2000+ ter obiske drugih zbirk v regiji.

 

Ogledali si bomo načine raziskovanja in predstavljanja vzhodnoevropske umetnosti in njenih različnih premen in obratov, še zlasti po oktobrski revoluciji, po drugi svetovni vojni in po propadu komunističnih režimov. Predavanja, ekskurzije, obiski ateljejev, predstavitve, diskusije in praktično delo bodo udeležencem omogočili, da bolje opredelijo ali se bolje seznanijo s svojim lastnim interesnim poljem in raziskovalnim pristopom.

 

Obiskali bomo več različnih prostorov v Ljubljani in drugih mestih v regiji (tudi v Zagrebu), vse od muzejev, galerij in fundacij do alternativnih prostorov umetnosti in umetniških ateljejev, in pri tem prisluhnili predavanjem in predstavitvam vodilnih strokovnjakov.

 

Na poletni šoli bodo imeli udeleženci priložnost spoznati in se učiti od uglednih kustosov in teoretikov za vzhodnoevropsko sodobno umetnost ter osebno spoznati pomembne umetnike in druge strokovnjake na polju umetnosti. Med predavatelji bodo Boris Groys, Zdenka Badovinac, Keti Čuhrov, Eda Čufer, Branislav Dimitrijević, Mladen Dolar, Vít Havránek, Marko Jenko, Lev Kreft, Bojana Piškur, Arsenij Žiljajev.

 

Program predavanj in drugih aktivnosti bo kmalu objavljen na naši spletni strani. Delo bo potekalo v angleščini, organizirano pa bo v Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani med 24. in 31. avgustom 2018.

 

Cena udeležbe je 270€, vključuje pa predavanja in delavnice, obiske muzejev, ekskurzijo v Zagreb, kosila. V ceno niso vključeni nastanitev, potni stroški, večerje in potrebščine posameznikov.

 

 

Kako se prijavite

Prijave so zaključene. Kandidati, ki so se prijavili do 1. marca 2018, bodo o izboru obveščeni do 30. aprila 2018. Več informacij na andreja.bruss@mg-lj.si (v vrstici zadeva napišite: 2018 Summer School).

 

O izboru udeležencev bo odločala žirija, ki jo sestavljajo Zdenka Badovinac, Boris Groys in Bojana Piškur. Kriteriji izbora so kvaliteta dosedanjega dela, motivacijsko pismo in potencial posameznika, da čim bolje izkoristi priložnosti, ki jih ponuja šola. Število mest je omejeno na 15 udeležencev. Končni vpis bomo potrdili po sprejemu dokazila o polnem plačilu šolnine. V primeru odpovedi bomo že vpisanim udeležencem šolnino vrnili, če udeležbo odpovejo pred 31. majem. Za odpovedi po tem datumu ne moremo zagotoviti vračila šolnine v polnem znesku.

 

Več o štipendijah bo kmalu objavljeno na naši spletni strani.

 

________________________________________________

O PREDAVATELJIH

Boris Groys je umetnostni kritik, teoretik medijev, kustos in filozof. Trenutno deluje kot profesor ruščine in slovanskih študijev v programu Global Distinguished Professors na Univerzi v New Yorku in kot višji znanstveni sodelavec na Univerzi za umetnost in oblikovanje v Karlsruheju v Nemčiji. Od leta 2013 je tudi profesor na Evropski univerzi za interdisciplinarne študije v Švici. Groysovo delo se je najprej usmerjalo na ruske avantgardne umetnike ter na različna sledeča umetniška gibanja dvajsetega stoletja. Ob tem, ko je analiziral legitimnost del na javnih prostorih, je sčasoma razširil svoj razmislek na sodobno umetnost in analizo novih medijev. Njegovi nedavni kuratorski projekti so ruski paviljon na beneškem bienalu (2011), sokuratorstvo na bienalu v Šanghaju (2012), bil je tudi kustos 8. trienala sodobne umetnosti U3: Onkraj naše oble, v Moderni galeriji, Ljubljana (2016). Med njegovimi zadnjimi knjigami so: History Becomes Form: Moscow Conceptualism (2010), An Introduction to Antiphilosophy (2012), Under Suspicion. A Phenomenology of Media (2012), On the New (2014), In the Flow (2016), Russian Cosmism (2018).

 

Zdenka Badovinac je kustosinja in teoretičarka ter od leta 1993 direktorica Moderne galerije in (od leta 2011) Muzeja sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Kot kustosinja je pripravila veliko razstav slovenskih in tujih umetnikov, zasnovala pa je tudi prvo zbirko vzhodnoevropske umetnosti, zbirko Moderne galerije Arteast 2000+. V delu sistematično obravnava procese redefiniranja zgodovine in vprašanja različnih avantgardnih tradicij v sodobni umetnosti. Njen prvi tovrstni projekt je bila razstava Body and the East – od šestdesetih let do danes leta 1998 v Moderni galeriji. Bila je slovenska komisarka na beneškem bienalu (1993–1997, 2005, 2017) in avstrijska komisarka na Bienalu v São Paulu (2002). Med letoma 2011 in 2013 je bile predsednica CIMAM-a. Med njenimi nedavnimi projekti so Vmesna postaja 1:1 v koprodukciji z Zavodom Maska v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (2013); Slovnica svobode / 5 lekcij: dela iz zbirke Arteast 2000+ s Snežano Krastevo in Bojano Piškur v Muzeju Garage v Moskvi (2015); NSK od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije v Moderni galeriji (2015); Nizkoproračunske utopije z Bojano Piškur v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (2016); NSK od Kapitala do kapitala. Neue Slowenische Kunst – dogodek zadnjega desetletja Jugoslavije v Muzeju Garage v Moskvi (2016) in v Museo Nacional Centro de Arte Reina Sofia v Madridu (2017/18).

 

Keti Čuhrov je moskovska umetnostna teoretičarka in filozofinja. Doktorirala je iz primerjalne književnosti in ima habilitacijo iz filozofije. Dela kot docentka na Oddelku za kulturologijo na Višji šoli za ekonomijo v Moskvi, med letoma 2012 in 2017 pa je vodila Oddelek za teorijo pri Narodnem centru za sodobno umetnost. Trenutno ima raziskovalno štipendijo Marie Curie na Wolverhampton University v Veliki Britaniji. Keti Čuhrov je veliko pisala o teoriji umetnosti, kulturi, politiki in filozofiji, med drugim je avtorica knjig To Be - To Perform. »Theatre« in Philosophical Criticism of Art (2011) in Pound & Ł (1999) ter dveh zbirk dramatične poezije: Just Humans (2010) in War of Quantities (2004).

 

Eda Čufer je dramaturginja, kustosinja in avtorica teoretskih besedil. Leta 1984 je soustanovila umetniški kolektiv NSK v Ljubljani. Sodelovala je s številnimi sodobnimi gledališkimi, plesnimi in vizualnimi umetniškimi skupinami, vključno z Gledališčem sester Scipion Nasice, plesno skupino En-Knap, skupino IRWIN in Projektom Atol Marka Peljhana. V zadnjem času se v pisanju posveča predvsem ideološkim razsežnostim sodobne umetnosti in odnosu političnih sistemov do umetnostnih sistemov. Njena besedila so bila objavljena v revijah kot Art Forum in Maska, v knjigah, ki so jih izdali The Museum of Modern Art, MIT Press, Revolver, Afterall Books, Sternberg Press in Whitechapel Gallery, ter v katalogu Istanbulskega bienala 2009. Bila je kustosinja razstav v Nemčiji, Avstriji in Italiji, med drugim In Search of Balkania, Balkan Visions in Call Me Istanbul. Nedavno je objavila zgodovino sistemov plesnih zapisov, zdaj pa se ukvarja z novim knjižnim projektom, Art as Mousetrap / Umetnost kot mišnica, s podporo štipendije Arts Writers Grant Program fundacije Andy Warhol. Živi v ZDA, a je kljub temu aktivno povezana z mnogimi umetniškimi projekti in skupinami v Evropi.

 

Branislav Dimitrijević je profesor zgodovine in teorije umetnosti na Šoli za umetnost in oblikovanje v Beogradu. Deluje kot pisec in kustos, v raziskavah pa se posveča vizualni umetnosti, popularni kulturi in filmu v socialistični Jugoslaviji. Redno piše tudi o sodobnih kulturnih, umetniških in političnih vprašanjih v Srbiji. Med njegovimi knjigami so On Normality: Art in Serbia 1989–2001 (MSU Beograd, 2005), Against Art – Goran Djordjević, 1979–1985 (MUS, Beograd, 2014) in nedavna Potrošeni socijalizam (Fabrika knjiga, Beograd, 2016). Dimitrijević je magistriral iz zgodovine in teorije umetnosti na Univerzi v Kentu in doktoriral iz kulturologije na Filozofski univerzi v Beogradu s tezo o pojavu potrošniške kulture v socialistični Jugoslaviji. Izbrana besedila in biografijo najdete na: https://independent.academia.edu/BranislavDimitrijevic

 

Mladen Dolar je profesor in višji znanstveni sodelavec na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Njegova glavna področja raziskovanja so psihoanaliza, moderna francoska filozofija, nemški idealizem in teorija umetnosti. Večkrat je predaval na univerzah v ZDA in po Evropi. Napisal je več kot sto prispevkov za akademske revije in zbornike. Poleg desetih knjig v slovenščini sta njegovi najvidnejši knjižni deli A Voice and Nothing More (MIT 2006, prevedena v pet jezikov) in Opera's Second Death (s Slavojem Žižkom, Routledge 2001, prav tako prevedena v več jezikov).

 

Vít Havránek je kustos in organizator umetnosti, ki deluje v Pragi. Od leta 2002 je direktor organizacije za sodobno umetnost tranzit.cz (www.tranzit.org), ki je zasnovana kot diskurzivno usmerjen razstavni prostor z mednarodnim založniškim programom. Na univerzi NC State v Pragi predava o zgodovini razstav. Havránek je gostoval v različnih institucijah, kot so MIT Boston, Univerza v Amsterdamu in Dokumenta 12, govoril pa je o temah, ki segajo od zgodovine vzhodnoevropske umetnosti 20. stoletja do vprašanj, povezanih z delom kustosa. Bil je kustos in sokustos razstav na bienalu v Džakarti 2017, v muzeju Sztuki v Lodžu, centru VOX Montréal, ustanovi New Museum HUB New York, na dogodku Steirischer Herbst v Gradcu, Manifesta 8 v Murciji, v Centru Montehermoso, Espace Electra Paris. Havránek je skupaj z umetniki, uredniki in založbo JRP Ringier uredil in souredil več knjig in katalogov, med drugim o Evi Koťátkovi, H. U. Obristu in Janu Mancuski, pa tudi dela Atlas to Transformation; Autobiographies; The Need to Document, Lanterna Magika in action, word, movement, space. Prispevke je objavil v knjigah Invisible Adversaries, Green Room, Promesses du passé in Voids: A Retrospective, pa tudi v številnih umetnostnih revijah.

 

Marko Jenko je doktor umetnostne zgodovine in diplomirani francist. Do leta 2010 je bil zaposlen kot mladi raziskovalec na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od decembra 2010 je kustos za slovensko umetnost 20. stoletja v Moderni galeriji v Ljubljani. V svojem teoretskem delu se osredotoča predvsem na vprašanje vozlišč med umetnostjo, umetnostno zgodovino, teoretsko psihoanalizo in filozofijo. Deluje tudi kot prevajalec. V slovenski jezik je prevedel avtorje, kot so Gérard Wajcman, Daniel Arasse, Jacques Lacan, Jacques Rancière, Gilles Deleuze, Jean Starobinski, David Freedberg, Monique David-Ménard in drugi.

 

Lev Kreft je po izobrazbi filozof, po usmeritvi estetik in filozof športa, po zaposlitvenem kolobarjenju kulturni delavec, politik in univerzitetni profesor. Raziskovalno se je ukvarjal z estetiko avantgard, s postmodernizmom in kulturnim obratom, z zgodovino estetike, s konfliktnimi točkami kulturne zgodovine in teorijami sodobne umetnosti, pa tudi z marksistično estetiko, marksizmom in Marxom. O vsem tem je objavljal po revijah doma in v tujini, njegovi novejši knjigi pa sta Levi horog (2011) s področja filozofije športa in Estetikov atelje (2015). Upokojen živi in predava v Ljubljani.

Bojana Piškur je diplomirala iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in doktorirala na Inštitutu za umetnostno zgodovino na Karlovi univerzi v Pragi. Je kustosinja svetovalka v Moderni galeriji. Njeno raziskovanje se osredotoča na politična vprašanja in na to, kako se navezujejo na ali manifestirajo v polju umetnosti, še zlasti v regij nekdanje Jugoslavije in v Latinski Ameriki.

Njena besedila so bila objavljena v mnogih publikacijah in knjigah, prav tako je predavala v muzejih in na univerzah po vsem svetu (NTU CCA Singapur; Museo Reina Sofía, Madrid; University of Arts London (Central Saint Martins); University of California Los Angeles (UCLA); Academy of Fine Arts Vienna, Muzej Jugoslavije Beograd) o temah, kot so postavantgarde v Jugoslaviji, radikalno izobraževanje, kulturne politike in samoupravljanje ter gibanje neuvrščenih. Leta 2006 je ustanovila kolektiv Radikalno izobraževanje (delujoč do leta 2014).

Nekatere razstave in projekti iz zadnjih let: Slovar skupnega znanja / Glossary of Common Knowledge (z Zdenko Badovinac in Jesúsom Carrillom), Modrna galerija, Ljubljana v okviru Internacionale, 2013–2017; Vse to je film. Eksperimentalni film v Jugoslaviji 1951–1991 (z Ano Janevski, Jurijem Medenom in Stevanom Vukovićem), Moderna galerija, Ljubljana, 2010; Muzej afektov (z Bartomeuom Marijem, Bartom De Baerom, Tereso Grandas in Leen de Backer), Muzej sodobne umetnosti Metelkova (MSUM) 2011; Politizacija prijateljstva, MSUM Ljubljana, 2014; Slovnica svobode / Pet lekcij (z Zdenko Badovinac in Snejano Krastevo), Garage Museum of Contemporary Art, Moskva, 2015; Dediščina 1989. Študijski primer: druga razstava Jugoslovanski dokumenti (z Zdenko Badovinac), Moderna galerija, 2017.

 

Arsenij Žiljajev je umetnik, ki deluje v Moskvi in Benetkah. V svojih projektih se posveča dediščini sovjetske muzeologije in muzejev na temelju filozofije ruskega kozmizma, razstave pa uporablja kot medij. Razstavljal je na bienalih v Guangdžuju, Liverpoolu in Lyonu ter na trienalu U3 v Ljubljani, pa tudi v Centru Pompidou in Tokijski palači v Parizu, umetnostnem središču de Appel v Amsterdamu, HKW v Berlinu, Fondation Kadist v Parizu in San Franciscu, fundaciji V-a-c v Moskvi in Benetkah. Žiljajev je diplomiral na Filozofski fakulteti državne univerze v Voronežu (2006), na Moskovskem inštitutu za sodobno umetnost (2008) in magistriral na šoli za likovno umetnost Valand v švedskem Göteborgu (2010). Žiljajev objavlja članke v revijah e-flux, Idea, Moscow Art Magazine in drugih. Uredil je antologijo Avant-Garde Museology (e-flux, University of Minnesota Press, V-a-c Press, 2015). Med nedavnimi priznanji, ki jih je prejel, so ruske nagrade na področju sodobne umetnosti in nominacija za nagrado Visible leta 2013.

 

 

________________________________________________

PREDVIDENI RAZPORED PREDAVANJ IN DELAVNIC

 

Petek, 24. avgust 2018, Moderna galerija, +MG

Prihodi udeležencev

20:00 dobrodošlica v Kavarni Moderna

(Recepcija Moderne galerije bo za registracijo udeležencev odprta od 16:00 do 22:00)

 

Sobota, 25. avgust 2018, Moderna galerija, +MG

9:30 - 10:00 kava

10:00 - 10:30 pozdrav organizatorjev in predstavitev udeležencev

10:30 - 11:30 Boris Groys, Russian Avant-Garde: Communism vs. Astronomy, uvodno predavanje

11:30 - 12:30 Zdenka Badovinac, Alternative models of cultural production, predavanje

12:30 - 13:00 debata

13:00   14:00 odmor za kosilo

14:00 - 15:00 Marko Jenko, vodstvo po razstavi 20. Stoletje. Kontinuitete in prelomi 

15:00 - 15.15 odmor

15:15-17:15 Marko Jenko, The Slovene historical avant-gard, delavnica

 

Nedelja, 26. avgust 2018

9:00 - 21:00 ekskurzija v Zagreb; ogled Muzeja suvremene umjetnosti (zbirko bo predstavil kustos razstave del iz zbirke Tihomir Milovac), in drugih prostorov za sodobno umetnost 

 

Ponedeljek, 27. avgust 2018, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM

10:00 - 10:15 kava

10: 15 - 11:15 Branislav Dimitrijević ,Thinking by Cutting: Branko Vučićević and a Coy Recurrence of the Avantgarde, predavanje

11:15 -11:30 odmor

11: 30 - 13:30 Branislav Dimitrijević, Innocence unprotected, delavnica

13:30 - 14:30 odmor za kosilo

14:30 - 15:30 Keti Čuhrov, The Ruptures and Continuities between Avant-garde and Contemporaneity, predavanje

15:30 - 15: 45 odmor

15:45 - 17:45 Keti Čuhrov, delavnica

18:00 - 20:00 vzporedni program (ogled Metelkove in bivše tovarne Rog)

 

Torek, 28. avgust 2018, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM

10:00 - 10:15 kava

10: 15 - 11:15 Mladen Dolar, Postmodern irony and NSK, predavanje

11:15-11: 45 debata

11: 45 - 12:45 Lev Kreft, Politics of the avant-garde in Central Europe, predavanje

12: 45 - 13: 15 debata

13:15 - 14:15 odmor za kosilo

14:15 - 15:15 Bojana Piškur, vodstvo po razstavi zbirke Arteast 2000+

15:15 - 15:30 odmor

15:30 - 17:30 Bojana Piškur, Exercises in Collection, delavnica

18:00 - 20:00 vzporedni program (ogledi razstav po Ljubljani (Mestna galerija, Škuc, DUM...) in srečanja s kustosi/umetniki

 

Sreda, 29. avgust 2018, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM

10:00 - 10:15 kava

10: 15 - 11:15 Eda Čufer, Play Within a Play: Institutional Critique in Late Socialist Yugoslavia, predavanje

11:15 -11:30 odmor

11: 30 - 13:30 Eda Čufer z Miranom Moharjem in Draganom Živadinovim, Silent Conversations, delavnica

13:30 - 14:30 odmor za kosilo

 

Četrtek, 30. avgust 2018, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM

10:00 - 10:15 kava

10: 15 - 11:15, Arsenij Žiljajev (Post)-Avant-Gardist Art. Towards Museification of the Universe, predavanje

11:15 -11:30 odmor

11: 30 - 13:30 Arsenij Žiljajev , delavnica

13:30 - 14:30 odmor za kosilo

14:30 - 15:30 Vit Havranek, Subjective Organisations, predavanje

15:30 - 15: 45 odmor

15:45 - 17:45 Vit Havranek, Docu-fiction and Case Study of „Zastavka“, delavnica

18:00 - 20:00 vzporedni program / obisk ateljeja skupine Irwin, Metelkova

 

Petek, 31. avgust 2018, Muzej sodobne umetnosti Metelkova, +MSUM

10:00 - 10:15 kava

10:15 - 12:15 prezentacije in odziv udeležencev

12:15-12: 45 odzivi mentorjev

12: 45 - 13:45 odmor za kosilo

13: 45 - 15:00 Zdenka Badovinac in Boris Groys, evalvacija in zaključek

18:00 zaključna večerja

20:00 zabava na Metelkovi

 

Pridržujemo si pravico do spremembe programa.