DISKURZIVNI PROGRAM | Dolga trajanja in ideje prihodnosti, 3. del | BADco.
Četrtek, 7. september 2017 | 11.00 – 19.00
#
#
#
#
#
#

BadCo

Dolga trajanja in ideje prihodnosti

zadnji delavnici v okviru diskurzivnega programa

 

»Dolga trajanja in ideje prihodnosti« je serija diskusijsko-delavniških intervencij, ki se osredotočajo na družbene antagonizme postjugoslovanskega političnega prostora skozi prizmo materialne in idejne zapuščine, kontinuitete kulturnih mrež in potenciala prihodnosti, ki nosi skupno ime jugoslovanska izkušnja.

 

Serijo sta odprli tako razprava o različnih pristopih k jugoslovanskim arhivom, zlorabi dediščine zaradi revidiranja emancipacijske zgodovine 20. stoletja in morebitnih odgovorih na naraščajoč reakcionaren revizionizem kot delavnica o alternativnih arhivih, digitalizaciji njihovega gradiva ter oblikah posredovanja vednosti. Drugi del serije se je v obliki simpozija in na podlagi primera umetniških praks ter družbenih gibanj osredotočil na vztrajnost in vztrajno nestabilnost struktur dolgega trajanja, kot so nacionalne države, kapitalistične ekonomije in imperializmi v našem prostoru.

 

Sklepne delavnice bodo v ospredje postavile oblike povezovanja kulturnih in umetniških akterjev ter oblike njihovega imaginarnega institucionaliziranja po razpadu Jugoslavije, obenem pa se bodo spraševale, kakšno je splošno stanje umetniške imaginacije političnega snovanja prihodnosti v kontekstu razpadajoče hegemonije Zahoda in demokratičnih družb.

 

Scenski kolektiv BADco. se od svojega nastanka leta 2000 sistematično ukvarja z raziskovanjem protokolov izvajanja, predstavljanja in gledanja, pri čemer svoje projekte snuje znotraj različnih formalnih in percepcijskih odnosov in sklopov. Ponovno konfiguriranje vzpostavljenih odnosov med izvajanjem in občinstvom, prevpraševanje perspektivnih danosti in arhitektonike izvajanja ter problematizacija komunikacijskih struktur predstavljajo snov poetike kolektiva, ki se udejanja v predstavah, razstavah, diskusijah in založništvu.

 

 

URNIK

Četrtek, 7. september 2017, 11:00 - 19:00, Moderna galerija, Cankarjeva 15

 

11:00 - 14:00 "Razpad hegemonije in ideje prihodnosti"

Delavnico vodi Janez Janša, sodelujeta: Katerina Kolozova in Jelena Vesić.

11:15 - 11:30 uvodni pozdrav Janez Janša

11:30 - 12:00 predstavitev Katerina Kolozova

12:00 - 12:30 predstavitev Jelena Vesić

12:30 - 12:45 odmor za kavo

12:45 - 14:00 diskusija

 

 

 

15:00 - 19:00 »Imaginarne institucije – postjugoslovanske institucije brez države«

Delavnico vodi Iskra Geshoska, sodelujejo Emina Višnić in Slaven Tolj (Rijeka 2020); Dragana Afirević in Rok Vevar (Nomad, Ljubljana); Mika Buljević (Booksa, Zagreb) in Vladimir Đurišić (Proletter, Podgorica).

15:15- 15:30 uvodni nagovor Iskra Geshoska

15:30 - 16:00 predstavitev Dragana Afirević & Rok Vevar

16:00 - 16:30 predstavitev Emina Višnić & Slaven Tolj

16:30 - 17:00 predstavitev Mika Buljević & Vladimir Đurišić

17:00 - 17:15 odmor za kavo

17:15 - 19:00 diskusija

 

 

 

 

 

Več o udeležencih

"Razpad hegemonije in ideje prihodnosti"

Janez Janša je avtor, režiser, performer in raziskovalec sodobnih umetnosti. Ustvaril je 20 samostojnih avtorskih scenskih del, za katera je dobil domače in mednarodne nagrade. Ustvarja interdisciplinarna in vizualna dela samostojno in v sodelovanju z Janezom Janšo in Janezom Janšo. Njegovo umetniško delo zaznamuje družbena kritičnost, interdisciplinarni pristop in preučevanje statusa umetnosti v družbi. Janša je napisal monografijo o belgijskemu umetniku Janu Fabru (Ponavljanje, norost, disciplina - celostna umetnina Fabre), ki je bila prevedena v francoščino, nizozemščino in italijanščino. Masko, časopis za scenske umetnosti, je urejal med letoma 1998 in 2006. Je direktor Maske, zavoda za založniško, kulturno in producentsko dejavnost. Je docent za gledališko režijo na Univerzi v Ljubljani in gostujoči raziskovalec pri raziskovalnem centru Interweaving Performance Culture na Freie Universitaet v Berlinu.

 

Dr. Katerina Kolozova je direktorica Inštituta za družbene znanosti in humanistiko (ISSH) in profesorica študij spola na University American College v Skopju v Makedoniji. Kolozova je tudi gostujoča profesorica na Fakulteti za medije in komunikacijo v Beogradu (doktorski program in politične vede). Je članica mednarodne organizacije za nefilozofijo in pridružena članica Novega centra za raziskave in prakso. Leta 2009 je bila Kolozova gostujoča profesorica na Oddelku za retoriko (program kritiške teorije) na Univerzi Berkeley v Kaliforniji, ZDA. Je avtorica sledečih publikacij: Cut of the Real: Subjectivity in Post-stucturalist Philosophy (Columbia University Press, 2014), Toward a Radical Metaphysics of Socialism: Marx and Laruelle (Punctum books, 2015). Je tudi urednica knjige After the “Speculative Turn”: Realism, Philosophy, and Feminism (punctum books, 2016) in skupaj z Eileen A. Joy sourednica ter avtorica tekstov v mnogih zbornikih: Laruelle and Non-Philosophy (Edinburgh University Press, ur. Anthony Paul Smith in John Mullarkey); Superpositions: Laruelle and the Humanities (Rowman and Littlefield, 2017, ur. Rocco Gangle in Julius Greve) in nedavno izdani Post-Human Glossary (Bloomsbery Academic Press, 2017, ur. Rosi Braidotti in Maria Hlavajova).

 

Jelena Vesić je neodvisna kustosinja, avtorica tekstov, urednica in predavateljica. Doktorirala je iz interdisciplinarnih študij na Univerzi umetnosti v Beogradu, zdaj pa je raziskovalka Goethe-Instituta v Haus der Kunst v Münchnu, kjer raziskuje temo »Postkolonialno: 1955–1980«. Bila je sourednica Preloma – časopisa za sliku i politiku (2001–2010) in soustanoviteljica neodvisne organizacije Prelom Kolektiv. Deluje na področju založništva, raziskovanja in razstavnih praks, v katerih se prepletata politična teorija in sodobna umetnost. Je tudi sourednica revije Red Thread in članica uredniškega odbora Art Margins. Vesićeva je kurirala kolektivni razstavni projekt Politične prakse (post)jugoslovanske umetnosti v Muzeju jugoslovanske zgodovine, ki je kritično obravnaval umetnostnozgodovinske koncepte in narative o jugoslovanski umetnosti po razpadu Jugoslavije.

 

 

»Imaginarne institucije - postjugoslovanske institucije brez države«

Dragana Alfirević je kulturna delavka na področju sodobnega plesa. Aktivna je kot performerka, koreografinja, pedagoginja, kuratorka in publicistka. Je ena izmed ustanoviteljev Nomad Dance Academy, beograjske Stanice servisa za sodobni ples in Kondenz festivala ter tudi ljubljanskega CoFestival / obed.federacija.net. Nomad Dance Academy deluje od leta 2005 kot podaljšana družina, orodje za učenje in produkcijo, platforma za sodelovanje in prostor za izzive ter razvoj podhranjene sodobnoplesne populacije v balkanski regiji in širše. Udejanja se v iskanju novih izobraževalnih formatov, mednarodnih koprodukcijah, razvija lastne kuratorske prakse in se dolgoročno ukvarja s procesi zgodovinjenja in zagovorništva. http://nomadsummer.org/Tumblrhttp://nomaddanceacademy.org/

 

Miljenka Buljević je kulturna delavka in prevajalka, ki se posveča promociji literature in bralnih navad ter neprofitnemu kulturnemu menedžmentu in mreženju. Je soustanoviteljica Kulturtregerja in vodja njegovega literarnega kluba Booksa v Zagrebu. Med letoma 2010 in 2016 je bila predsednica Alliance Operation City, platforme lokalnih organizacij, ki delujejo na področju neodvisne kulture in mladine v Zagrebu in ki so soustanovile POGON – zagrebški center za neodvisno kulturo in mladino skupaj z Mestno občino Zagreb. Junija 2016 je postala predsednica Clubture, nacionalne mreže neodvisnih kulturnih organizacij na Hrvaškem. Je članica uredniškega odbora evropske mreže revij o kulturi Eurozine.

 

Iskra Geshoska je ustanoviteljica in predsednica Kontrapunkta. Od leta 1994 je dejavna pri oblikovanju neodvisnega kulturnega sektorja in sodobnih samoorganiziranih oblik delovanja v družbeno-kulturnem prostoru. Najbolj se posveča razvijanju kritičnega mišljenja in kritiške teorije ter odnosu med kulturno-umetniškimi praksami in političnim. Dejavno je udeležena v procesu politično relevantnega zagovorništva neodvisnega kulturnega sektorja na lokalni in nacionalni ravni ter v procesu omogočanja regionalnega sodelovanja. V obdobju 1998–2008 je bila urednica pri založniški hiši Templum in urednica revije Margina. Od leta 2003 do 2005 je bila svetovalka na Ministrstvu za kulturo Republike Makedonije. Od leta 2002 do 2010 je bila soustanoviteljica in direktorica neodvisnega Kulturnega centra Tocka (Skopje). Od leta 2012 je predsednica JADRA, združenja neodvisne kulturne scene, nacionalne platforme za zagovorništvo v Makedoniji. Je tudi članica helsinškega odbora za človekove pravice in že drugi mandat članica svetovalnega odbora regionalne platforme neodvisnega kulturnega sektorja KOOPERATIVA. Poleg teoretskih in družbeno-kulturnih udejstvovanj se je veliko in intenzivno ukvarjala in aktivistično sodelovala tudi v tako rekoč vseh aktivističnih procesih, ki prispevajo k razvoju in demokratizaciji družbe. Objavila je preko 100 esejev in raziskovalnih prispevkov s področja kritiške teorije, performativnih umetnosti, vizualne umetnosti in kulturnih politik. Rada kuha. Spletna povezava: http://www.kontrapunkt-mk.org

 

Emina Višnić je kulturna delavka z izkušnjami v kulturnem menedžmentu, mreženju na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni ter kulturnem zagovorništvu in spodbujanju zmožnosti. Od januarja 2017 je izvršna direktorica projekta Reka 2020 – evropska prestolnica kulture. Pred tem je bila aktivna članica neodvisne kulturne scene v Zagrebu, delovala je kot kulturna aktivistka in menedžerka ter sodelovala pri zagonu in/ali delala pri raznih organizacijah in mrežah v Zagrebu (BLOK, Multimedia Institute, Clubture Network). Preden je odšla v Reko, je bila direktorica POGON-a – zagrebškega centra za neodvisno kulturo in mladino (Zagreb), odprtega centra za neodvisno kulturo in mladino, ustanovljenega kot javna institucija na osnovi novega modela civilno-javnega partnerstva. 

 
Priporočamo